Nekje sem prebrala misel, ki se me je dotaknila \u017ee ob prvem branju:<\/p>\n\n\n\n
“Svetilniki ne tekajo po otoku in i\u0161\u010dejo ladij, ki bi jih re\u0161ili. Samo stojijo tam in svetijo.”<\/em><\/p>\n\n\n\n Morda zato, ker se v njej skriva nekaj, kar pogosto pozabljamo. Ve\u010dina nas namre\u010d \u017eivi ravno nasprotno. Neprestano te\u010demo. Za uspehom, potrditvami, ob\u010dutkom varnosti, bolj\u0161im jutri, popolno razli\u010dico sebe. Pogosto imamo ob\u010dutek, da moramo nekaj storiti, nekaj popraviti ali nekam prispeti, da bomo kon\u010dno dovolj dobri, dovolj mirni ali dovolj sre\u010dni.<\/p>\n\n\n\n Na\u0161 um je pri tem izredno dejaven. Ves \u010das nas opozarja na te\u017eave, ki jih je treba re\u0161iti. Spominja nas na napake iz preteklosti. Pripravlja nas na nevarnosti, ki bi se lahko zgodile v prihodnosti. V\u010dasih ustvarja scenarije, ki se nikoli ne bodo zgodili, mi pa jim vseeno verjamemo, kot da so resni\u010dni.<\/p>\n\n\n\n In tako postanemo podobni \u010dloveku, ki ves dan teka po otoku in i\u0161\u010de ladje, ki jih sploh ni.<\/p>\n\n\n\n Svetilnik tega ne po\u010dne. Ne preverja obzorja vsako minuto. Ne spra\u0161uje se, ali dovolj pomaga. Ne skrbi ga, ali ga bodo ladje opazile. Njegova naloga je preprosta. Ostaja na svojem mestu in sveti.<\/p>\n\n\n\n Morda je tudi za nas pomembno, da se v\u010dasih spomnimo na to preprostost.<\/p>\n\n\n\n Vsak \u010dlovek ima v sebi nekaj, kar bi lahko imenovali notranja svetloba. Ni treba, da je to nekaj misti\u010dnega ali posebnega. Lahko je prijaznost. Lahko je sposobnost poslu\u0161anja. Lahko je ustvarjalnost, smisel za humor, pogum ali preprosta sposobnost, da nekomu polep\u0161amo dan. Vsak \u010dlovek nosi v sebi nekaj, kar lahko osvetli svet okoli njega.<\/p>\n\n\n\n Te\u017eava je, da pogosto toliko \u010dasa posve\u010damo svojim skrbem, da pozabimo na svojo svetlobo.<\/p>\n\n\n\n Ko nas preplavi strah, se za\u010dnemo osredoto\u010dati na vse, kar bi lahko \u0161lo narobe. Ko nas preplavi dvom, i\u0161\u010demo dokaze, da nismo dovolj dobri. Ko nas preplavi nemir, posku\u0161amo na silo najti re\u0161itev za vsako misel, ki se pojavi v na\u0161i glavi.<\/p>\n\n\n\n Toda vse misli ne potrebujejo odgovora.<\/p>\n\n\n\n Nekatere misli so kot oblaki. Pridejo in odidejo. \u010ce jih za\u010dnemo loviti, jih samo naredimo ve\u010dje. \u010ce jih pustimo pri miru, pogosto izginejo same od sebe.<\/p>\n\n\n\n To je nekaj, kar lahko razume vsak \u010dlovek, ne glede na starost. Verjetno se je \u017ee vsakomu zgodilo, da ga je nekaj zelo skrbelo, potem pa se je \u010dez nekaj dni izkazalo, da sploh ni bilo tako pomembno. Te\u017eava ni bila v dogodku. Te\u017eava je bila v tem, koliko \u010dasa smo ga nosili v svoji glavi.<\/p>\n\n\n\n Morda zato mir ne pomeni, da nimamo misli. Mir pomeni, da nam ni treba slediti vsaki misli, ki se pojavi.<\/p>\n\n\n\n Podobno kot svetilniku ni treba zapustiti svojega mesta, tudi nam ni treba te\u010di za vsako skrbjo, ki jo ustvari na\u0161 um.<\/p>\n\n\n\n V\u010dasih je dovolj, da se ustavimo. Da globoko vdihnemo. Da pogledamo okoli sebe. Da opazimo son\u010dni zahod, nasmeh prijatelja, skodelico toplega \u010daja ali trenutek ti\u0161ine sredi napornega dne.<\/p>\n\n\n\n V teh preprostih trenutkih pogosto ugotovimo nekaj pomembnega: \u017eivljenje se dogaja tukaj in zdaj, ne pa v vseh scenarijih, ki jih ustvarja na\u0161 um.<\/p>\n\n\n\n Svetilnik ne sveti zato, ker ve, da bo re\u0161il vsako ladjo. Sveti zato, ker je to njegova narava.<\/p>\n\n\n\n In morda je tudi na\u0161a naloga veliko preprostej\u0161a, kot si mislimo. Ne da postanemo popolni. Ne da odpravimo vse strahove. Ne da nadzorujemo prihodnost.<\/p>\n\n\n\n Morda je dovolj, da vsak dan znova najdemo stik s tistim dobrim v sebi. Da umirimo hrup v svoji glavi. Da ostanemo prisotni v svojem \u017eivljenju. Da dovolimo svoji notranji svetlobi, da zasije.<\/p>\n\n\n\n Ker tako kot svetilnik tudi \u010dlovek najlep\u0161e pomaga svetu takrat, ko ne teka na vse strani, ampak ko preprosto stoji trdno v sebi in sveti. ✨<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nekje sem prebrala misel, ki se me je dotaknila \u017ee ob prvem branju: “Svetilniki ne tekajo po otoku in i\u0161\u010dejo ladij, ki bi jih re\u0161ili. Samo stojijo tam in svetijo.” Morda zato, ker se v njej skriva nekaj, kar pogosto pozabljamo. Ve\u010dina nas namre\u010d \u017eivi ravno nasprotno. Neprestano te\u010demo. Za uspehom, potrditvami, ob\u010dutkom varnosti, bolj\u0161im jutri, popolno razli\u010dico sebe. Pogosto imamo ob\u010dutek, da moramo nekaj storiti, nekaj popraviti ali nekam prispeti, da bomo kon\u010dno dovolj dobri, dovolj mirni ali dovolj sre\u010dni. Na\u0161 um je pri tem izredno dejaven. Ves \u010das nas opozarja na te\u017eave, ki jih je treba re\u0161iti. Spominja nas na napake iz preteklosti. Pripravlja nas na nevarnosti, ki bi se lahko zgodile v prihodnosti. V\u010dasih ustvarja scenarije, ki se nikoli ne bodo zgodili, mi pa jim vseeno verjamemo, kot da so resni\u010dni. In tako postanemo podobni \u010dloveku, ki ves dan teka po otoku in i\u0161\u010de ladje, ki jih sploh ni. Svetilnik tega ne po\u010dne. Ne preverja obzorja vsako minuto. Ne spra\u0161uje se, ali dovolj pomaga. Ne skrbi ga, ali ga bodo ladje opazile. Njegova naloga je preprosta. Ostaja na svojem mestu in sveti. Morda je tudi za nas pomembno, da se v\u010dasih spomnimo na to preprostost. Vsak \u010dlovek ima v sebi nekaj, kar bi lahko imenovali notranja svetloba. Ni treba, da je to nekaj misti\u010dnega ali posebnega. Lahko je prijaznost. Lahko je sposobnost poslu\u0161anja. Lahko je ustvarjalnost, smisel za humor, pogum ali preprosta sposobnost, da nekomu polep\u0161amo dan. Vsak \u010dlovek nosi v sebi nekaj, kar lahko osvetli svet okoli njega. Te\u017eava je, da pogosto toliko \u010dasa posve\u010damo svojim skrbem, da pozabimo na svojo svetlobo. Ko nas preplavi strah, se za\u010dnemo osredoto\u010dati na vse, kar bi lahko \u0161lo narobe. Ko nas preplavi dvom, i\u0161\u010demo dokaze, da nismo dovolj dobri. Ko nas preplavi nemir, posku\u0161amo na silo najti re\u0161itev za vsako misel, ki se pojavi v na\u0161i glavi. Toda vse misli ne potrebujejo odgovora. Nekatere misli so kot oblaki. Pridejo in odidejo. \u010ce jih za\u010dnemo loviti, jih samo naredimo ve\u010dje. \u010ce jih pustimo pri miru, pogosto izginejo same od sebe. To je nekaj, kar lahko razume vsak \u010dlovek, ne glede na starost. Verjetno se je \u017ee vsakomu zgodilo, da ga je nekaj zelo skrbelo, potem pa se je \u010dez nekaj dni izkazalo, da sploh ni bilo tako pomembno. Te\u017eava ni bila v dogodku. Te\u017eava je bila v tem, koliko \u010dasa smo ga nosili v svoji glavi. Morda zato mir ne pomeni, da nimamo misli. Mir pomeni, da nam ni treba slediti vsaki misli, ki se pojavi. Podobno kot svetilniku ni treba zapustiti svojega mesta, tudi nam ni treba te\u010di za vsako skrbjo, ki jo ustvari na\u0161 um. V\u010dasih je dovolj, da se ustavimo. Da globoko vdihnemo. Da pogledamo okoli sebe. Da opazimo son\u010dni zahod, nasmeh prijatelja, skodelico toplega \u010daja ali trenutek ti\u0161ine sredi napornega dne. V teh preprostih trenutkih pogosto ugotovimo nekaj pomembnega: \u017eivljenje se dogaja tukaj in zdaj, ne pa v vseh scenarijih, ki jih ustvarja na\u0161 um. Svetilnik ne sveti zato, ker ve, da bo re\u0161il vsako ladjo. Sveti zato, ker je to njegova narava. In morda je tudi na\u0161a naloga veliko preprostej\u0161a, kot si mislimo. Ne da postanemo popolni. Ne da odpravimo vse strahove. Ne da nadzorujemo prihodnost. Morda je dovolj, da vsak dan znova najdemo stik s tistim dobrim v sebi. Da umirimo hrup v svoji glavi. Da ostanemo prisotni v svojem \u017eivljenju. Da dovolimo svoji notranji svetlobi, da zasije. Ker tako kot svetilnik tudi \u010dlovek najlep\u0161e pomaga svetu takrat, ko ne teka na vse strani, ampak ko preprosto stoji trdno v sebi in sveti. ✨<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1032,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[22],"tags":[],"class_list":["post-1031","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1031","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1031"}],"version-history":[{"count":1,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1031\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1033,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/1031\/revisions\/1033"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/1032"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1031"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=1031"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"http:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=1031"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}