Velikokrat mislimo, da bo mir pri\u0161el takrat, ko bo \u017eivljenje postalo bolj obvladljivo. Ko se bodo stvari uredile, odnosi umirili in prihodnost vsaj pribli\u017eno razjasnila. Verjamemo, da bomo takrat la\u017eje zadihali. A svet redko sodeluje s tak\u0161nimi pri\u010dakovanji. Spreminja se po svoje, pogosto brez opozorila, in bolj ko ga sku\u0161amo obvladati, ve\u010d napetosti se kopi\u010di v nas.<\/p>\n\n\n\n
Nismo nemirni zato, ker bi bilo z nami kaj narobe, temve\u010d zato, ker posku\u0161amo nadzorovati nekaj, kar po svoji naravi ni stabilno. Zunanji svet je gibanje. Ljudje se spreminjajo, okoli\u0161\u010dine nihajo, na\u010drti razpadajo in se znova sestavljajo. Kljub temu ve\u010dino svoje energije vlagamo prav tja \u2013 v skrbi, kaj bo, v misli, kaj bi morali narediti druga\u010de, v poskuse, da bi imeli vsaj ob\u010dutek nadzora.<\/p>\n\n\n\n
Toda nadzor ni isto kot mo\u010d. Nadzor utrudi. Zahteva stalno pozornost in ustvarja ob\u010dutek, da nikoli ni dovolj. Rast pa deluje druga\u010de. Ne zahteva, da se svet spremeni, temve\u010d da se mi razvijamo znotraj njega. Ko se osredoto\u010dimo na lastno rast, se ne umaknemo iz \u017eivljenja, ampak se mu pribli\u017eamo z ve\u010d notranje stabilnosti.<\/p>\n\n\n\n
Pogosto verjamemo, da je sre\u010da odsotnost te\u017eav. Kot da bi bila nagrada za \u017eivljenje brez zapletov. A \u017eivljenje brez zapletov je prazno, sre\u010da, ki temelji na tem, da se ni\u010d ne zgodi, pa kratkotrajna. Sre\u010da se za\u010dne pojavljati tam, kjer zaznamo napredek. Ko \u010dutimo, da se kljub vsemu nekaj v nas premika. Da razumemo ve\u010d kot v\u010deraj. Da se na iste izzive ne odzivamo ve\u010d enako.<\/p>\n\n\n\n
Rast ni vedno velika ali vidna. Pogosto je tiha in skoraj neopazna. Je v tem, da ostanemo prisotni, ko bi bilo la\u017eje pobegniti. Da prevzamemo odgovornost, namesto da i\u0161\u010demo krivca. Da si dovolimo \u010dutiti, ne da bi iz tega naredili zgodbo o porazu. Tak\u0161na rast se dogaja po\u010dasi, v drobnih vsakodnevnih odlo\u010ditvah, in prav te odlo\u010ditve s\u010dasoma ustvarijo ob\u010dutek notranje stabilnosti.<\/p>\n\n\n\n
Svet se medtem ne ustavi. Ne postane bolj pravi\u010den ali bolj prijazen samo zato, ker bi si to \u017eeleli. A lahko se nau\u010dimo \u017eiveti brez iluzije, da moramo imeti vse pod nadzorom. Lahko se nau\u010dimo zaupati procesu lastne rasti. In ko se to zgodi, se v nas za\u010dne pojavljati mir, ki ni odvisen od okoli\u0161\u010din. Ne zato, ker bi bilo \u017eivljenje la\u017eje, temve\u010d zato, ker se v njem ne po\u010dutimo ve\u010d izgubljeni.<\/p>\n\n\n\n
Sre\u010da tako ne postane cilj, ki bi ga bilo treba dose\u010di, temve\u010d stranski u\u010dinek rasti. Ko nehamo izgubljati energijo v boju s svetom in jo za\u010dnemo vlagati v lasten razvoj, se v nas ustvari prostor. V tem prostoru ni popolnosti. Je pa ob\u010dutek smeri.<\/p>\n\n\n\n
Sveta ne moremo nadzorovati. Lahko pa vsak dan znova izberemo, da rastemo. In iz te izbire po\u010dasi zraste notranji mir.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Velikokrat mislimo, da bo mir pri\u0161el takrat, ko bo \u017eivljenje postalo bolj obvladljivo. Ko se bodo stvari uredile, odnosi umirili in prihodnost vsaj pribli\u017eno razjasnila. Verjamemo, da bomo takrat la\u017eje zadihali. A svet redko sodeluje s tak\u0161nimi pri\u010dakovanji. Spreminja se po svoje, pogosto brez opozorila, in bolj ko ga sku\u0161amo obvladati, ve\u010d napetosti se kopi\u010di v nas. Nismo nemirni zato, ker bi bilo z nami kaj narobe, temve\u010d zato, ker posku\u0161amo nadzorovati nekaj, kar po svoji naravi ni stabilno. Zunanji svet je gibanje. Ljudje se spreminjajo, okoli\u0161\u010dine nihajo, na\u010drti razpadajo in se znova sestavljajo. Kljub temu ve\u010dino svoje energije vlagamo prav tja \u2013 v skrbi, kaj bo, v misli, kaj bi morali narediti druga\u010de, v poskuse, da bi imeli vsaj ob\u010dutek nadzora. Toda nadzor ni isto kot mo\u010d. Nadzor utrudi. Zahteva stalno pozornost in ustvarja ob\u010dutek, da nikoli ni dovolj. Rast pa deluje druga\u010de. Ne zahteva, da se svet spremeni, temve\u010d da se mi razvijamo znotraj njega. Ko se osredoto\u010dimo na lastno rast, se ne umaknemo iz \u017eivljenja, ampak se mu pribli\u017eamo z ve\u010d notranje stabilnosti. Pogosto verjamemo, da je sre\u010da odsotnost te\u017eav. Kot da bi bila nagrada za \u017eivljenje brez zapletov. A \u017eivljenje brez zapletov je prazno, sre\u010da, ki temelji na tem, da se ni\u010d ne zgodi, pa kratkotrajna. Sre\u010da se za\u010dne pojavljati tam, kjer zaznamo napredek. Ko \u010dutimo, da se kljub vsemu nekaj v nas premika. Da razumemo ve\u010d kot v\u010deraj. Da se na iste izzive ne odzivamo ve\u010d enako. Rast ni vedno velika ali vidna. Pogosto je tiha in skoraj neopazna. Je v tem, da ostanemo prisotni, ko bi bilo la\u017eje pobegniti. Da prevzamemo odgovornost, namesto da i\u0161\u010demo krivca. Da si dovolimo \u010dutiti, ne da bi iz tega naredili zgodbo o porazu. Tak\u0161na rast se dogaja po\u010dasi, v drobnih vsakodnevnih odlo\u010ditvah, in prav te odlo\u010ditve s\u010dasoma ustvarijo ob\u010dutek notranje stabilnosti. Svet se medtem ne ustavi. Ne postane bolj pravi\u010den ali bolj prijazen samo zato, ker bi si to \u017eeleli. A lahko se nau\u010dimo \u017eiveti brez iluzije, da moramo imeti vse pod nadzorom. Lahko se nau\u010dimo zaupati procesu lastne rasti. In ko se to zgodi, se v nas za\u010dne pojavljati mir, ki ni odvisen od okoli\u0161\u010din. Ne zato, ker bi bilo \u017eivljenje la\u017eje, temve\u010d zato, ker se v njem ne po\u010dutimo ve\u010d izgubljeni. Sre\u010da tako ne postane cilj, ki bi ga bilo treba dose\u010di, temve\u010d stranski u\u010dinek rasti. Ko nehamo izgubljati energijo v boju s svetom in jo za\u010dnemo vlagati v lasten razvoj, se v nas ustvari prostor. V tem prostoru ni popolnosti. Je pa ob\u010dutek smeri. Sveta ne moremo nadzorovati. Lahko pa vsak dan znova izberemo, da rastemo. In iz te izbire po\u010dasi zraste notranji mir.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":999,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"pagelayer_contact_templates":[],"_pagelayer_content":"","footnotes":""},"categories":[22],"tags":[],"class_list":["post-992","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/992","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=992"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/992\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":994,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/992\/revisions\/994"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=992"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=992"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/lepamisel.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=992"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}